#: locale=en ## Action ### URL LinkBehaviour_82F67D1F_C7BC_DEFF_41C9_9356EE4A73FC.source = https://www.facebook.com/VisitPostojna LinkBehaviour_85127D2E_C7BD_BEC1_41D4_B162FACDEA57.source = https://www.facebook.com/VisitPostojna WebFrame_22F9EEFF_0C1A_2293_4165_411D4444EFEA.url = https://www.google.com/maps/embed?pb=!1m18!1m12!1m3!1d104183.63053691915!2d14.122910061923687!3d45.791312109618104!2m3!1f0!2f0!3f0!3m2!1i1024!2i768!4f13.1!3m3!1m2!1s0x477b2fda10ac5249%3A0xb56c35a6a52ca9b0!2sOb%C4%8Dina%20Postojna!5e1!3m2!1ssl!2ssi!4v1781121891711!5m2!1ssl!2ssi WebFrame_22F9EEFF_0C1A_2293_4165_411D4444EFEA_mobile.url = https://www.google.com/maps/embed?pb=!1m18!1m12!1m3!1d104183.63053691915!2d14.122910061923687!3d45.791312109618104!2m3!1f0!2f0!3f0!3m2!1i1024!2i768!4f13.1!3m3!1m2!1s0x477b2fda10ac5249%3A0xb56c35a6a52ca9b0!2sOb%C4%8Dina%20Postojna!5e1!3m2!1ssl!2ssi!4v1781121891711!5m2!1ssl!2ssi LinkBehaviour_409488FD_5924_FBE8_4180_0303E8233956.source = https://www.obcina-tabor.si/ LinkBehaviour_403F967A_591C_76E8_41D2_5EEE655E0ED7.source = https://www.obcina-tabor.si/ ## Media ### Audio audiores_3487CEE1_4CA4_EA4D_41A7_1582F583CBE6.mp3Url = media/audio_3B1734DA_4CA7_5E7F_41C8_84ACC80375E5_en.mp3 ### Audio Subtitles ### Title panorama_989C3A28_808F_2119_4180_00DCAAAAD50A.label = BIKE-PARK-POSTOJNA copy panorama_97A61221_8071_210B_41D7_DD3068E60CFC.label = PANORAMA-ADRENALINSKI-PARK2 panorama_FAB43E95_C7CC_7BC3_41D3_EE9ECC3C1F96.label = PANORAMA-CAMPING-MIRJAM panorama_97A6AC8E_8071_6119_41D7_36569CF29420.label = PANORAMA-GRAD-HAASBERG panorama_978A5351_8071_270B_41B4_CB9CF0F99CF9.label = PANORAMA-GRAD-HAASBERG-2 panorama_FC3E2C03_C7CD_DEC7_41E1_5CB140E6AEE6.label = PANORAMA-HUDICEVEC panorama_9798FB78_8071_27F9_41D7_331741F551FC.label = PANORAMA-PLANINSKO-POLJE panorama_9799425C_8072_E139_41D9_72CBBA748370.label = PANORAMA-POSTOJNA-KAMP-JAMA panorama_97998837_8071_2177_4183_F5C8BB8C9AA0.label = PANORAMA-POSTOJNA-KAMP-JAMA-ZAVOJ panorama_979B0B5A_8073_2739_41D2_8D633375DE2F.label = PANORAMA-POSTOJNA-KROZNO panorama_9799BE71_8071_210B_41BC_3B546FB0125A.label = PANORAMA-POSTOJNA-MLADIKA panorama_979B2C08_8073_2119_41DD_88BE93CB171F.label = PANORAMA-POSTOJNA-MUZEJ panorama_979B75CE_8073_2319_41D1_FB55AD236FD9.label = PANORAMA-POSTOJNA-NANOS panorama_FC3D75B9_C7CD_A9C3_41D8_D1E48BFE01BD.label = PANORAMA-POSTOJNA-OBCINA panorama_B0439C9D_9443_19DD_41DF_939B7612101F.label = PANORAMA-POSTOJNA-POSTAJA panorama_979B065B_8073_213F_41B5_55CE478CE225.label = PANORAMA-POSTOJNA-POSTAJA panorama_979B20DB_8073_613F_41DC_781789A74A02.label = PANORAMA-POSTOJNA-SIESTA panorama_9799A87D_8071_E1FB_41D3_F3F68662964D.label = PANORAMA-POSTOJNA-SOVIC panorama_97A67EDA_8071_E139_41CF_9458A3984990.label = PANORAMA-POSTOJNA-STADION panorama_979AA443_8073_610F_41CE_A65A0BAAAFAB.label = PANORAMA-POSTOJNA-TISA panorama_9798CEC8_8077_2119_41D7_D93676FF5D32.label = PANORAMA-POSTOJNA-TOPLAR panorama_97983EDE_8077_2139_41D4_7CBB1749991D.label = PANORAMA-POSTOJNA-VZHOD panorama_97982C30_8077_2109_41C8_6D12525BC565.label = PANORAMA-POSTOJNSKA-JAMA panorama_9798455C_8077_6339_41C2_6DF6C8A00311.label = PANORAMA-POSTOJNSKA-JAMA-2 panorama_979A97B9_8072_EF7B_41C7_4E35E9CC4A7D.label = PANORAMA-POT-SMIHEL panorama_9799E53A_8071_6379_41D1_66870D4936EE.label = PANORAMA-POT-TISA-SMIHEL panorama_9798CC21_8073_210B_41C7_1845DC2DFC27.label = PANORAMA-PZA-POSTOJNA panorama_9799848C_8071_2119_41D8_26E4ED7A0F5D.label = PANORAMA-RAVBARJEV-STOLP panorama_9799A203_8071_210F_41AC_FDD5C555CBC7.label = PANORAMA-SMIHEL-2 panorama_979852B1_8071_610B_41D2_6B5CE59BBF11.label = PANORAMA-SVETI-LOVRENC panorama_97986AAE_8071_2119_41D5_D430AE80EFD0.label = PANORAMA-SVETI-LOVRENC-1 panorama_97999463_8071_610F_418E_3C56D3908B8D.label = PANORAMA-SVETI-LOVRENC-3 panorama_9799AB74_8071_6709_41DA_5840884D468A.label = PANORAMA-TISA-POT panorama_979FB739_8076_EF7B_41B2_3C18E02361FC.label = PANORAMA-TOPLAR panorama_98A12355_8093_270B_41CF_0E06D593E69F.label = POSTOJNA-1 copy panorama_989BD2AB_808E_E11F_41B2_4DDC4DC4DE19.label = POSTOJNA-ADRENALINSKI-PARK-1 copy panorama_989BF107_808E_E317_41DA_64D1F0B8A1CC.label = POSTOJNA-ADRENALINSKI-PARK-2 copy panorama_98647F02_8071_3F09_41BA_4A95BBC7D669.label = POSTOJNA-ADRENALINSKI-PARK-3 copy panorama_8EC0ADE2_94C6_37CC_41D7_8D3E9D9CC185.label = POSTOJNA-ADRENALINSKI-PARK-4 copy panorama_8EC03DE1_94C6_57CC_41E1_C112C2DA7D6E.label = POSTOJNA-ADRENALINSKI-PARK-5 copy panorama_8FE86C4A_94C6_74DC_4195_69665935B3CA.label = POSTOJNA-ADRENALINSKI-PARK-6 copy panorama_98A13852_8093_E109_41C8_FD8E773BC6B8.label = POSTOJNA-BRIVEC-1 copy panorama_98A1C65A_8093_2139_41DC_5FC56EB30CE7.label = POSTOJNA-BRIVEC-2 copy panorama_989CA758_8091_2F39_41D9_1FB329D014C4.label = POSTOJNA-CAMPING-MIRJAM-1 copy panorama_989CA30A_8091_2719_41D0_485A0E12AC31.label = POSTOJNA-CAMPING-MIRJAM-2 copy panorama_989C9EA8_8091_6119_41CF_1E1D01B8C97C.label = POSTOJNA-CAMPING-MIRJAM-3 copy panorama_989C57A2_8091_2F09_41D2_C3C567F8A524.label = POSTOJNA-CAMPING-MIRJAM-4 copy panorama_989C8079_8091_21FB_41D8_3CF2C1284804.label = POSTOJNA-CAMPING-MIRJAM-5 copy panorama_989C4A9A_808E_E139_41C1_AF7CA0AE3B36.label = POSTOJNA-CAMPING-MIRJAM-6 copy panorama_F7868C8F_B3D0_5663_41D1_2D3C04FDD5F9.label = POSTOJNA-DVOREC-HOSPERK-1 copy panorama_98A26994_8091_E309_41D5_570E6BFE98EA.label = POSTOJNA-DVOREC-HOSPERK-2 copy panorama_98A20432_8091_2109_41A1_E6690F5AE3A2.label = POSTOJNA-DVOREC-HOSPERK-3 copy panorama_98A2E3A8_8091_6719_41A5_91DC5F021645.label = POSTOJNA-DVOREC-HOSPERK-4 copy panorama_98A2234F_8091_6717_41DF_221046CFFACD.label = POSTOJNA-DVOREC-HOSPERK-5 copy panorama_98A2124F_8091_2117_41C7_9FEC84B01570.label = POSTOJNA-DVOREC-HOSPERK-6 copy panorama_98A2387E_8092_E1F9_41CC_8E36B4B951CE.label = POSTOJNA-DVOREC-HOSPERK-8 copy panorama_F8F4037E_B3D0_F2A5_41BD_7F942231782B.label = POSTOJNA-HUDICEVEC-1 copy panorama_989C017D_808F_23FB_4191_10117552DFF5.label = POSTOJNA-HUDICEVEC-2 copy panorama_989DDE81_808F_610B_41DE_62795A79CDC3.label = POSTOJNA-HUDICEVEC-3 copy panorama_989C6921_808F_230B_41DF_51FC4E841877.label = POSTOJNA-HUDICEVEC-4 copy panorama_989C4450_808F_2109_41BD_2E9A8A48C896.label = POSTOJNA-HUDICEVEC-5 copy panorama_98A18167_8096_E317_41DF_3F691F811BE0.label = POSTOJNA-KAMP-JAMA-1 copy panorama_98A0E10A_8097_2319_41D1_BC8136FECBEC.label = POSTOJNA-KAMP-JAMA-2 copy panorama_98A72B40_8097_6709_41A9_E5841089335A.label = POSTOJNA-KAMP-JAMA-3 copy panorama_98A0FDA8_8097_6319_41C4_70A9CA275A93.label = POSTOJNA-KAMP-JAMA-4 copy panorama_98A03154_8091_2309_41D2_CBB78071AFE1.label = POSTOJNA-KAVARNA-SIESTA-1 copy panorama_98A04D9C_8091_6339_41CA_7070F8CBFEFC.label = POSTOJNA-KAVARNA-SIESTA-2 copy panorama_98A05AE3_8091_610F_41C7_53E731DFF5F2.label = POSTOJNA-KAVARNA-SIESTA-3 copy panorama_98A75A63_8097_210F_41D5_CE30E66E38CB.label = POSTOJNA-KOZOLEC-TOPLAR-1 copy panorama_98A71668_8097_2119_41AE_D23928DF99B7.label = POSTOJNA-KOZOLEC-TOPLAR-2 copy panorama_98A7720E_8097_E119_41DA_78E77E4EB7A5.label = POSTOJNA-KOZOLEC-TOPLAR-3 copy panorama_98A03275_8091_E10B_41CB_ABAB1916E132.label = POSTOJNA-KROZNO-1 copy panorama_98AE8AAC_8093_E119_41C4_2F8D82CED2EA.label = POSTOJNA-MUZEJ-1 copy panorama_9A3F42BE_8071_E179_41DD_B3A0F7DFBE17.label = POSTOJNA-MUZEJ-2 copy panorama_989D1F45_8093_1F0B_41D0_24FE75913910.label = POSTOJNA-NANOS-1 copy panorama_989CCCF2_8092_E109_41D5_D2A7A9C0BDB1.label = POSTOJNA-NANOS-2 copy panorama_989F0793_8091_2F0F_41DB_B9F41E51A835.label = POSTOJNA-NANOS-3 copy panorama_989F752F_8091_2317_41AA_DAFC9C1882D5.label = POSTOJNA-NANOS-4 copy panorama_989FB2B8_8091_6179_41DB_413035EE7153.label = POSTOJNA-NANOS-6 copy panorama_989FAE1B_8091_E13F_41D9_14D4D17D8AF7.label = POSTOJNA-NANOS-7 copy panorama_989EDBCA_8091_2719_41AB_784A30482BA5.label = POSTOJNA-NANOS-8 copy panorama_989F2566_8091_2309_41D5_CC244E155BD4.label = POSTOJNA-NANOS-9 copy panorama_98A1205A_8093_6139_41D5_E7582E95A2C7.label = POSTOJNA-OBCINA copy panorama_979B3667_8073_2117_41DD_F7DDBE7BCF89.label = POSTOJNA-PANORAMA-SMIHEL panorama_98A35662_8091_2109_41D0_02144493C701.label = POSTOJNA-PARK-1 copy panorama_98A33253_8091_210F_41DC_304335FD16F7.label = POSTOJNA-PARK-2 copy panorama_98A3A269_8091_611B_41CF_E911807848A0.label = POSTOJNA-PARK-3 copy panorama_98A3EE79_8091_21FB_41DD_51283BAE5751.label = POSTOJNA-PARK-4 copy panorama_98A048ED_8091_211B_41D3_11ECF5384B60.label = POSTOJNA-PARK-5 copy panorama_98A395FA_8091_E2F9_41D2_6615723C6219.label = POSTOJNA-PARK-6 copy panorama_989D10DB_8093_E13F_41D9_8A49DE6FFD3F.label = POSTOJNA-PLANINSKA-JAMA-1 copy panorama_989DAD68_8093_2319_41DD_4B0CC35FAA2E.label = POSTOJNA-PLANINSKA-JAMA-2 copy panorama_989D3CCC_8093_6119_41A5_B9204B084EDB.label = POSTOJNA-PLANINSKA-JAMA-3 copy panorama_989D1B9A_8093_6739_41D8_07818B447C32.label = POSTOJNA-PLANINSKA-JAMA-4 copy panorama_989D0519_8093_233B_41D3_6F653B617B1B.label = POSTOJNA-PLANINSKA-JAMA-5 copy panorama_E85CDA19_BD30_526F_41D2_C062AE348022.label = POSTOJNA-POSTOJNSKA-JAMA-1 copy panorama_98646A18_8071_6139_41DF_7AE09D8B686B.label = POSTOJNA-POSTOJNSKA-JAMA-1 copy panorama_E99D5B93_BD30_7263_41D3_6335ED68782F.label = POSTOJNA-POSTOJNSKA-JAMA-2 copy panorama_989C14B9_808F_217B_41B9_111623C000EC.label = POSTOJNA-POSTOJNSKA-JAMA-2 copy panorama_F67F9353_B3D0_D2E3_41D6_9F6D958EC851.label = POSTOJNA-PZA-16 copy panorama_F67CDEF3_B3D0_53A3_41C2_8CCD4D5E0060.label = POSTOJNA-PZA-18 copy panorama_FEFDB6F3_B3D0_73A3_41E3_01E79CBC4F00.label = POSTOJNA-PZA-19 copy panorama_98A72F80_8097_1F09_41D0_8AE96C550367.label = POSTOJNA-PZA-TOPLAR copy panorama_98A71C1E_8097_2139_41D0_338A53F8698C.label = POSTOJNA-PZA-TOPLAR-2 copy panorama_98A2652E_8093_2319_41D3_576A6916468B.label = POSTOJNA-RAVBARJEV-STOLP-1 copy panorama_98A2711F_8093_2337_41B0_36B8BB6F6E82.label = POSTOJNA-RAVBARJEV-STOLP-2 copy panorama_98A2BD03_8093_630F_41DD_C4C76A564638.label = POSTOJNA-RAVBARJEV-STOLP-3 copy panorama_98A23B9C_8093_2739_41B6_6C04F034E7C3.label = POSTOJNA-RAVBARJEV-STOLP-4 copy panorama_98A2995A_8093_2339_41B2_032271FB41FE.label = POSTOJNA-RAVBARJEV-STOLP-5 copy panorama_98A284B6_8093_E109_41A7_B4796B19A33D.label = POSTOJNA-RAVBARJEV-STOLP-6 copy panorama_98A1B420_8091_6109_4191_CBD1B8AAC7C9.label = POSTOJNA-SMIHEL-POD-NANOSOM-1 copy panorama_98A25FB0_8091_3F09_41D8_B71A8DC5670A.label = POSTOJNA-SMIHEL-POD-NANOSOM-2 copy panorama_98A1DAEF_8091_E117_41D7_803D7A9D46C6.label = POSTOJNA-SMIHEL-POD-NANOSOM-3 copy panorama_989C24F9_808F_22FB_41D1_C3C0145B1C42.label = POSTOJNA-SOVIC-1 copy panorama_989C3FAC_808F_7F19_41D9_DD3B129A4916.label = POSTOJNA-SOVIC-2 copy panorama_989CD98C_808F_2319_41BC_CE450775D738.label = POSTOJNA-TISA-1 copy panorama_989C10D8_808F_E139_41C7_D58816FF9379.label = POSTOJNA-TISA-2 copy panorama_98A13EAF_8093_2117_41C8_DF2A8B1C1F6C.label = POSTOJNA-TRG-1 copy panorama_98A16CD3_8093_210F_41D7_84DC1A09B6CE.label = POSTOJNA-TRG-2 copy panorama_98A0E9E6_8092_E309_41D1_418DBA398C0B.label = POSTOJNA-TRG-3 copy panorama_98A125B9_8092_E37B_41C8_AC241CED9A35.label = POSTOJNA-TRG-4 copy panorama_98A188C2_8091_2109_41D0_64D6EDF502E5.label = POSTOJNA-ZELEZNISKA-POSTAJA-1 copy panorama_98A187E3_8091_2F0F_41D8_CDD3D573B330.label = POSTOJNA-ZELEZNISKA-POSTAJA-2 copy panorama_98A16540_8096_E309_41D0_FD015360678F.label = POSTOJNA-ZELEZNISKA-POSTAJA-3 copy panorama_9863AE07_8071_E117_41C7_AA67E55AA55D.label = Postojna-Koča-Mladika-1 copy panorama_98A151CD_8093_231B_41DA_71E429155136.label = Postojna-Koča-Mladika-2 copy panorama_9863D7E7_8071_6F17_41B7_8D884F3978A0.label = Postojna-Koča-Mladika-3 copy panorama_9863B289_8071_211B_41D5_53356D7606FA.label = Postojna-Koča-Mladika-4 copy ## Popup ### Body htmlText_8AFDA2A5_CC43_6CF8_41D4_1003970A9C03.html =
BRIVEC OZBIČ – ZGODBA POSTOJNSKEGA GOSPODA
Ko domačini omenjajo Ozbiča, ne govorijo zgolj o brivnici. Govorijo o delu postojnske identitete.
V času, ko frizerski saloni rastejo na vsakem koraku, je tradicionalni brivec predstavljal nekaj povsem drugega. Bil je prostor druženja, izmenjave novic in lokalnih zgodb. Mnogi starejši prebivalci se še danes spominjajo, kako so se moški zbirali pri brivcu ne le zaradi striženja, temveč tudi zaradi pogovora.
Brivec je bil nekdaj eden najpomembnejših družbenih prostorov v mestu. Tukaj so se razpravljale lokalne novice, športni rezultati, politični dogodki in vsakodnevne zgodbe. Pogosto je brivec vedel več o mestu kot marsikdo drug.
Ozbičeva zgodba je zato veliko več kot zgodba obrti. Predstavlja spomin na obdobje, ko so bili osebni stiki pomembnejši od digitalnih omrežij in ko je vsak obisk pomenil tudi srečanje s skupnostjo.
Danes takšni kraji predstavljajo pomemben del kulturne dediščine mesta. Opominjajo nas, da zgodovino ne ustvarjajo le gradovi in cerkve, temveč tudi ljudje, ki so vsak dan soustvarjali življenje kraja.
Marsikateri domačin bo ob omembi Ozbiča najprej pomislil na določen obraz, glas ali anekdoto. Prav v tem se skriva njegova prava vrednost.
htmlText_E25AED88_CBC3_54C8_41CF_9760ED524FDE.html =
EkoTurizem Hudičevec – KJER SE SREČATA BURJA IN GOSTOLJUBNOST
Na prehodu med Postojnsko kotlino in Vipavsko dolino, pod mogočnimi pobočji Nanosa, leži eden najbolj prepoznavnih postankov na tem območju.
Lokacija ima dolgo zgodovino, njeno ime pa spremlja zanimiva legenda. Po pripovedovanju naj bi v 16. stoletju na tem območju živela stroga oskrbnica mlinarske posesti. Ko jo je želel obiskati duhovnik, naj bi se preoblekel v hudiča, da bi ga spustila v hišo. Dogodek se ni končal po pričakovanjih, legenda pa je kraju prinesla ime Hudičevec, ki se je ohranilo vse do danes.
Lega pod Nanosom je od nekdaj pomenila pomembno prometno točko. Tukaj so se ustavljali furmani, trgovci in popotniki, ki so prečkali eno najpomembnejših poti med notranjostjo Slovenije in Primorsko.
Danes obiskovalca najbolj navduši okolica. Nanos se dviga neposredno nad posestjo in ustvarja mogočno kuliso, ki se spreminja z vsakim letnim časom. Ob jasnem vremenu pogled sega daleč proti Vipavski dolini, medtem ko burja obiskovalca hitro spomni, da se nahaja na enem najbolj vetrovnih območij Slovenije.
Za domačine Hudičevec ni le turistična točka. Je simbol gostoljubnosti, tradicije in povezanosti z naravo. Predstavlja prostor, kjer lahko obiskovalec za trenutek začuti, kako so nekoč živeli ljudje na prehodu med Krasom, Notranjsko in Primorsko.
htmlText_E67648F4_CBC5_FC58_41DA_DB77468F2E83.html =
GRAD HOŠPERK (HAASBERG) – IZGUBLJENI DVOREC SLOVENSKEGA BAROKA
Danes obiskovalec pred seboj vidi romantične ruševine. Toda pred nekaj stoletji je bil Hošperk eden najveličastnejših dvorcev na Slovenskem.
Njegova zgodba se začne v začetku 17. stoletja, ko so knezi Eggenbergi ob vznožju starega srednjeveškega gradu zgradili mogočen baročni dvorec. Kmalu je postal eden najlepših in najbogateje opremljenih plemiških sedežev na območju današnje Slovenije.
Dvorec je slovel po bogati notranji opremi, umetniških zbirkah in urejenem parku. Plemiči, ki so tukaj prebivali, so bili povezani z najvplivnejšimi evropskimi družinami svojega časa. Hošperk ni bil zgolj dom, temveč simbol moči, bogastva in ugleda.
Njegova lega ob Planinskem polju ni bila naključna. Graščaki so imeli razgled nad dolino Unice, prometnimi potmi in okoliškimi gozdovi. Pokrajina, ki jo danes občudujemo zaradi njene naravne lepote, je bila nekoč tudi vir gospodarske moči.
Druga svetovna vojna je gradu zadala usoden udarec. Leta 1944 je bil požgan in od takrat naprej počasi propada. Kar je nekoč veljalo za enega najlepših baročnih dvorcev pri nas, je danes mogočna ruševina, ki še vedno vzbuja občudovanje.
Kljub propadu ima Hošperk posebno energijo. Ko stopimo med njegove zidove, si lahko predstavljamo življenje plemičev, sprejeme gostov, konjske kočije in bogato družabno življenje, ki je nekoč polnilo te prostore.
Domačini pogosto pravijo, da Hošperk ni le ruševina. Je opomnik na čas, ko je bila Planina eno pomembnejših plemiških središč.
htmlText_8F9A8AEE_CC45_7C48_41E8_4F3CC47DBD21.html =
KAMP MIRJAM RAZDRTO – POD VARSTVOM NANOSA
Razdrto že stoletja predstavlja pomemben prehod med notranjostjo Slovenije in Primorsko. Kamp Mirjam stoji na lokaciji, kjer obiskovalec začuti prav to povezovalno vlogo prostora.
Nad kampom se dviga Nanos, eden najbolj prepoznavnih vrhov Slovenije. Zaradi svoje lege je kamp priljubljeno izhodišče za pohodnike, kolesarje in raziskovalce kraške pokrajine.
Posebnost lokacije je njena bližina številnih naravnih znamenitosti. V kratkem času je mogoče obiskati Postojnsko kotlino, Vipavsko dolino, Kras ali notranjske gozdove.
Ponoči območje razkrije povsem drugačno podobo. Zaradi razmeroma majhne svetlobne onesnaženosti lahko obiskovalci občudujejo zvezdnato nebo, ki ga v večjih mestih skoraj ni več mogoče videti.
Kamp Mirjam zato ni zgolj prostor za prenočevanje. Je izhodišče za raziskovanje ene najbolj raznolikih pokrajin Slovenije.
htmlText_F58254EF_CC42_D448_41E6_001C5E260197.html =
KAMP PIVKA JAMA – KJER GOZD SKRIVA PODZEMNE SKRIVNOSTI
Med visokimi drevesi kraškega gozda se skriva ena najbolj posebnih nastanitvenih lokacij na Postojnskem. Kamp Pivka jama ni zgolj kamp. Je prostor, kjer obiskovalec doživi neposredno povezavo med površjem in skrivnostnim podzemnim svetom.
Njegovo ime ni naključno. V neposredni bližini se nahaja Pivka jama, del obsežnega kraškega sistema, ki ga je skozi milijone let ustvarjala voda. Prav kraški pojavi dajejo temu območju poseben značaj.
Gozdovi okoli kampa so polni življenja. Srne, lisice, številne vrste ptic in druge gozdne živali tukaj še vedno najdejo svoj mir. Zgodaj zjutraj obiskovalca pogosto prebudi ptičje petje, zvečer pa ga spremlja tišina, kakršne v mestih skoraj ne poznamo več.
Posebna vrednost kampa je njegova lega. Od tod je mogoče hitro obiskati številne znamenitosti Postojnskega, hkrati pa ostati v neposrednem stiku z naravo.
Malo obiskovalcev se zaveda, da se pod njihovimi nogami skriva pravi labirint podzemnih kanalov, jam in vodnih poti. Kras je tukaj ustvaril eno najbolj fascinantnih pokrajin v Evropi.
Domačini vedo, da lepota tega kraja ni v razkošju. Je v občutku svobode. V šumu vetra med drevesi. V vonju gozda po dežju. In v zavedanju, da narava tukaj še vedno narekuje ritem življenja.
htmlText_84D1CED5_CC4D_5458_41DD_C9E106176533.html =
KOČA MLADIKA – VEČ KOT LE PLANINSKA POSTOJANKA
Koča Mladika je eden tistih krajev, kjer človek hitro pozabi na uro. Že ob prihodu obiskovalca pričaka občutek umirjenosti, ki ga danes vse težje najdemo. Obdana z gozdovi in kraško pokrajino predstavlja priljubljeno točko domačinov, pohodnikov in vseh, ki iščejo stik z naravo.
Ime Mladika simbolizira novo rast, mladost in povezanost človeka z naravnim okoljem. Prav ta občutek spremlja obiskovalca skozi vse letne čase. Spomladi območje zaživi v zelenju, poleti ponuja prijetno senco, jeseni se gozdovi obarvajo v neverjetno paleto barv, pozimi pa pokrajina dobi skoraj pravljičen značaj.
Koča ni pomembna zgolj zaradi svoje lokacije. Skozi desetletja je postala prostor srečevanja generacij. Številni domačini se spominjajo družinskih izletov, planinskih pohodov in dogodkov, ki so tukaj pustili nepozabne spomine.
Posebnost območja je tudi kraški teren. Pod površjem se skrivajo številni razpokani apnenci, po katerih voda že tisočletja oblikuje podzemni svet. Kar se obiskovalcu zdi navaden gozd, je v resnici del enega najbolj zanimivih kraških območij Evrope.
Mladika ni destinacija, kjer človek išče spektakel. Njena vrednost je v občutku domačnosti in povezanosti z naravo. Prav zato se številni obiskovalci vračajo vedno znova.
htmlText_F29DC9A8_CBBD_5CC8_41E5_DAD33FAFF81D.html =
MESTNI PARK POSTOJNA – ZELENO SRCE MESTA
Vsako mesto potrebuje prostor, kjer lahko za trenutek pozabi na svoj vsakdanji ritem. Za Postojno je to Mestni park.
Park ni zgolj zbirka dreves in poti. Je prostor spominov. Tukaj so se srečevale generacije domačinov, tukaj so potekali pogovori, praznovanja, prve ljubezni in vsakodnevni sprehodi.
Njegova posebnost je lega v neposredni bližini mestnega jedra. V nekaj korakih se obiskovalec iz mestnega vrveža znajde v prostoru miru in zelenja. To je eden tistih krajev, kjer lahko človek začuti počasnejši ritem življenja.
Drevesa v parku niso le okras. Nekatera med njimi spremljajo mesto že desetletja. Njihove krošnje so bile priča obdobjem Avstro-Ogrske, obema svetovnima vojnama, nastanku moderne Slovenije in življenju številnih generacij Postojnčanov.
Park je pomemben tudi zaradi svoje naravne vrednosti. Predstavlja življenjski prostor številnim vrstam ptic, žuželk in drugih organizmov. V času cvetenja postane prava zelena oaza sredi urbanega prostora.
htmlText_89457E21_CC46_D7F8_41D5_AA8F54AABCE6.html =
NANOS – GORA, KI JO VIDIŠ ŠE PREDEN JO SPOZNAŠ
Nanos ni zgolj gora. Je ena najbolj prepoznavnih slovenskih planot in eden najmočnejših simbolov Primorske.
Ko se približujemo Postojni ali Vipavski dolini, ga opazimo že od daleč. Njegova mogočna silhueta že stoletja usmerja popotnike in določa značaj pokrajine.
Planota se dviga več kot tisoč metrov nad morjem in predstavlja naravno mejo med različnimi svetovi. Na eni strani se odpirajo razgledi proti Alpam in notranjosti Slovenije, na drugi proti Jadranskemu morju.
Nanos ima posebno mesto tudi v slovenski zgodovini. Tukaj so potekale pomembne vojaške poti, tukaj so se gibali trgovci, pastirji in romarji. Številne poti, ki jih danes uporabljajo pohodniki, imajo korenine v stoletjih vsakodnevnega življenja.
Posebnost Nanosa je njegova izjemna biotska raznovrstnost. Zaradi prepletanja alpskih, celinskih in sredozemskih vplivov tukaj uspevajo rastlinske vrste, ki jih redko najdemo skupaj na enem območju.
Burja je skozi stoletja oblikovala tako pokrajino kot značaj ljudi. Domačini pogosto pravijo, da človek po nekaj letih življenja pod Nanosom začne razumeti veter drugače kot drugje.
Ko stojimo na Pleši in opazujemo svet pod seboj, postane jasno, zakaj je Nanos že generacije navdih pesnikov, planincev in raziskovalcev.
htmlText_AB814150_CC47_AC58_41C2_E91DC8044BC6.html =
NOTRANJSKI MUZEJ – KJER KRAS PRIPOVEDUJE SVOJO ZGODBO
Notranjski muzej ni le zbirka predmetov za steklenimi vitrinami. Je prostor, kjer obiskovalec začne razumeti, zakaj je pokrajina okoli Postojne tako posebna.
Malo je območij v Evropi, kjer je kras tako močno zaznamoval življenje ljudi kot prav tukaj. Voda, ki izginja pod zemljo, jame, vrtače, ponori in presihajoča jezera so oblikovali način življenja že tisoče let. Muzej obiskovalcu pomaga odkriti zgodbo tega nenavadnega sveta.
Posebno mesto imajo arheološke zbirke. Med eksponati lahko spremljamo razvoj človeka od prazgodovinskih lovcev do sodobnega prebivalca Notranjske. Razstavljeni predmeti dokazujejo, da je bilo območje Postojne pomembno prometno in kulturno stičišče že dolgo pred nastankom današnjega mesta.
Zanimiv del muzeja je posvečen Rapalski meji, ki je med obema vojnama močno zaznamovala življenje ljudi. Meja ni pomenila le politične ločnice, temveč je vplivala na vsakdanje življenje, trgovino, družinske vezi in identiteto prebivalcev.
Muzej hrani tudi številne zgodbe o raziskovanju kraškega podzemlja. Prav na območju Postojne so nastajali temelji sodobne krasoslovne znanosti, zaradi česar se slovenska beseda »kras« danes uporablja po vsem svetu kot strokovni izraz za tovrstne pokrajine.
Za domačine je muzej zanimiv predvsem zato, ker pogosto razkrije zgodbe, ki jih še sami ne poznajo. Predmeti, ki se zdijo vsakdanji, dobijo skozi zgodovinski kontekst povsem nov pomen.
htmlText_86A2D2D0_CC4E_AC58_41E7_EE3651D8800E.html =
NOTRANJSKI MUZEJ – KJER KRAS PRIPOVEDUJE SVOJO ZGODBO
Notranjski muzej ni le zbirka predmetov za steklenimi vitrinami. Je prostor, kjer obiskovalec začne razumeti, zakaj je pokrajina okoli Postojne tako posebna.
Malo je območij v Evropi, kjer je kras tako močno zaznamoval življenje ljudi kot prav tukaj. Voda, ki izginja pod zemljo, jame, vrtače, ponori in presihajoča jezera so oblikovali način življenja že tisoče let. Muzej obiskovalcu pomaga odkriti zgodbo tega nenavadnega sveta.
Posebno mesto imajo arheološke zbirke. Med eksponati lahko spremljamo razvoj človeka od prazgodovinskih lovcev do sodobnega prebivalca Notranjske. Razstavljeni predmeti dokazujejo, da je bilo območje Postojne pomembno prometno in kulturno stičišče že dolgo pred nastankom današnjega mesta.
Zanimiv del muzeja je posvečen Rapalski meji, ki je med obema vojnama močno zaznamovala življenje ljudi. Meja ni pomenila le politične ločnice, temveč je vplivala na vsakdanje življenje, trgovino, družinske vezi in identiteto prebivalcev.
Muzej hrani tudi številne zgodbe o raziskovanju kraškega podzemlja. Prav na območju Postojne so nastajali temelji sodobne krasoslovne znanosti, zaradi česar se slovenska beseda »kras« danes uporablja po vsem svetu kot strokovni izraz za tovrstne pokrajine.
Za domačine je muzej zanimiv predvsem zato, ker pogosto razkrije zgodbe, ki jih še sami ne poznajo. Predmeti, ki se zdijo vsakdanji, dobijo skozi zgodovinski kontekst povsem nov pomen.
htmlText_FBFCB9CC_CBDD_BC48_41D9_ACD9005CD4D2.html =
PLANINSKA JAMA – KJER SE POD ZEMLJO SREČATA DVE REKI
Planinska jama ni zgolj jama. Je eden najpomembnejših kraških pojavov v Evropi in kraj, kjer se pred očmi obiskovalca odvija eden najbolj osupljivih naravnih procesov v Sloveniji.
Njena največja posebnost se skriva globoko v podzemlju. Tukaj se srečata reki Pivka in Rak, ki sta pred tem prepotovali vsak svojo podzemno pot skozi kraški svet. Njuno združenje tvori reko Unico, ki nato kmalu priteče na površje in nadaljuje svojo pot čez Planinsko polje. To velja za največje podzemno sotočje rek v Evropi.
Ko obiskovalec stopi v jamo, ga presenetijo ogromni podzemni prostori. Voda je skozi milijone let ustvarjala dvorane, rove in podzemne kanjone, ki sodijo med največje v Sloveniji. Prav zaradi teh značilnosti jama že dolgo privablja raziskovalce, geologe in jamarje z vsega sveta.
Posebnost Planinske jame ni zgolj njena velikost. Tukaj lahko opazujemo kraške procese skoraj v živo. Voda še danes oblikuje podzemlje in nadaljuje delo, ki ga je začela pred milijoni let.
Jama ima tudi pomembno biološko vrednost. V njenem podzemnem svetu živijo številne jamske živali, med njimi tudi človeška ribica, eden najbolj prepoznavnih simbolov slovenskega krasa.
Malo obiskovalcev se zaveda, da voda, ki jo vidijo v jami, povezuje številne znamenite kraške lokacije. Del vode prihaja iz območja Postojnske jame, drugi del iz Rakovega Škocjana in Cerkniškega polja. Planinska jama je zato nekakšno podzemno križišče celotnega notranjskega kraškega sistema.
Ko človek stoji ob podzemni reki in posluša njeno mogočno šumenje, hitro razume, zakaj je prav kras Sloveniji prinesel svetovni sloves.
htmlText_E028EC26_CBC5_DBF8_41B9_DFA96E45DDAC.html =
PLANINSKO POLJE – ŽIVA UČILNICA KRASA
Planinsko polje je eden najlepših in najbolj tipičnih primerov kraškega polja v Sloveniji. A če ga pogledamo zgolj kot travnato ravnico, spregledamo njegovo pravo veličino.
To je pokrajina, ki se neprestano spreminja. V sušnem obdobju se pred nami razprostirajo travniki, pašniki in meandri reke Unice. Po obilnejših padavinah pa se celotno polje spremeni v ogromno jezero. Narava tukaj še vedno narekuje pravila igre.
Po polju teče reka Unica, ena najlepših kraških rek v Sloveniji. Njena pot je izjemna. Nastane v podzemlju Planinske jame, nato več kilometrov teče po površju, zatem pa ponovno izgine pod zemljo in nadaljuje pot proti izvirom Ljubljanice.
Planinsko polje je skozi stoletja predstavljalo izziv za prebivalce. Poplave so pogosto uničevale pridelke in oteževale življenje. Mnogi inženirji so skušali ukrotiti vodo, vendar je kras vedno znova pokazal svojo nepredvidljivo naravo.
Poleg naravne vrednosti ima polje tudi izjemen pomen za živalski svet. Tukaj najdemo številne vrste ptic, rib in drugih organizmov, ki so prilagojeni posebnim razmeram poplavnega sveta.
Ko sonce zahaja nad Planinskim poljem in se njegova svetloba odbija od mirne gladine poplavljenega jezera, nastanejo prizori, ki jih številni fotografi uvrščajo med najlepše v Sloveniji.
To ni zgolj pokrajina. To je učbenik geologije, biologije in zgodovine, napisan v jeziku narave.
htmlText_ED5142B9_CBC2_ECC8_41E2_BB0F60841273.html =
POSTOJNA – MESTO NA KRIŽIŠČU SVETOV
Postojna ni nastala po naključju. Njena zgodba se je začela zaradi izjemne geografske lege, ki že tisočletja povezuje notranjost Evrope z Jadranskim morjem. Kdor potuje skozi Slovenijo, pogosto niti ne opazi, da prečka eno najpomembnejših naravnih prometnih vrat na evropski celini – Postojnska vrata.
To je najnižji prehod med Alpami in Dinarskim gorstvom. Že prazgodovinski lovci so uporabljali te poti. Kasneje so tukaj hodili Rimljani, srednjeveški trgovci, vojske, furmani, romarji in popotniki. Mesto je zraslo ob poti, ki je stoletja povezovala Dunaj, Ljubljano, Trst in Sredozemlje.
Prvi zapisi o Postojni segajo v 13. stoletje, vendar je območje poseljeno veliko dlje. Arheološke najdbe v okolici dokazujejo prisotnost človeka že v prazgodovini. Takratni prebivalci so dobro razumeli pomen prostora, kjer so živeli. Kras jim je nudil zavetje, voda pa je ustvarjala rodovitne kotičke sredi sicer zahtevne pokrajine.
Pravi razcvet mesta se je začel v 19. stoletju. Odkritje in razvoj turizma v Postojnski jami sta Postojno postavila na svetovni zemljevid. Ko je leta 1857 skozi mesto zapeljala Južna železnica, je Postojna postala dostopna obiskovalcem iz celotne Avstro-Ogrske monarhije. V mesto so prihajali plemiči, znanstveniki, umetniki in raziskovalci.
Malo kdo ve, da so Postojnsko jamo obiskali številni evropski vladarji, med njimi tudi cesar Franc Jožef I. Mesto je zaradi tega dobilo ugled mondene turistične destinacije že dolgo pred nastankom sodobnega turizma.
Današnja Postojna združuje dve identiteti. Po eni strani je sodobno regionalno središče z živahnim vsakdanjim življenjem. Po drugi strani ostaja mesto, katerega zgodovina je tesno povezana s krasom, raziskovanjem podzemlja in srečevanjem različnih kultur.
Ko se sprehodimo po mestnem središču, hodimo po poteh, po katerih so stoletja hodili ljudje iz vseh koncev Evrope. Morda prav zato ima Postojna poseben občutek odprtosti in povezanosti s svetom.
htmlText_F35E02BC_CC5D_ECC8_41E9_81A03E984002.html =
POSTOJNSKA JAMA
7 skrivnosti, ki jih večina obiskovalcev nikoli ne izve
Večina ljudi Postojnsko jamo pozna po veličastnih kapnikih, znamenitem jamskem vlakcu in človeški ribici. Vendar se za temi podobami skriva veliko globlja zgodba. Prav tukaj, pod kraško pokrajino Postojnskih vrat, se je rodilo znanje, ki danes povezuje geologe, biologe in raziskovalce z vsega sveta.
1. Svet uporablja slovensko besedo »Kras«
Beseda karst, ki jo danes uporabljajo geologi po vsem svetu, izvira iz slovenskega Krasa. Prav raziskave na območju Postojnske jame in širše kraške pokrajine so pomagale znanstvenikom razumeti, kako nastajajo jame, ponori, vrtače in podzemne reke.
Ko danes raziskovalec na Kitajskem, v Mehiki ali Združenih državah govori o kraškem svetu, pravzaprav uporablja izraz, ki izvira iz Slovenije.
2. Jama je bila elektrificirana pred številnimi evropskimi mesti
Leta 1884 je Postojnska jama dobila električno razsvetljavo.
To se je zgodilo v času, ko številna evropska mesta še niso poznala električne javne razsvetljave. Jama je tako postala ena prvih elektrificiranih turističnih znamenitosti na svetu.
Za obisk cesarja Franca Jožefa I. so pripravili osvetlitev, ki je obiskovalce pustila brez besed. Takratni časopisi so dogodek opisovali kot pravo tehnološko revolucijo.
3. Prva turistična jamska železnica na svetu
Ko se danes obiskovalci usedejo na jamski vlakec, le redki vedo, da sedijo na dediščini svetovnega pomena.
Leta 1872 je bila v Postojnski jami postavljena prva turistična jamska železnica na svetu.
Na začetku ni bilo motorjev. Vagone so po tirih potiskali jamski vodniki. Šele mnogo kasneje so uvedli mehanski pogon.
Postojnska jama je bila pionir podzemnega turizma v času, ko večina ljudi še nikoli ni videla vlaka od blizu.
4. Odkritje, ki je rodilo novo znanstveno vedo
Leta 1831 je jamski vodnik Luka Čeč odkril majhnega jamskega hrošča.
Njegove znamenite besede: »Tu je nov svet, tu je raj!« so postale del zgodovine slovenskega raziskovanja.
Odkrita vrsta (Leptodirus hochenwartii) je postala prvi znanstveno opisani jamski hrošč na svetu in velja za začetek speleobiologije – znanosti o življenju v podzemlju.
5. Zmajevi mladiči
Preden je znanost pojasnila obstoj človeške ribice, so domačini verjeli, da v globinah živijo zmaji.
Po močnem deževju je reka Pivka občasno naplavila mlade primerke človeške ribice. Ker ljudje niso vedeli, kaj gledajo, so verjeli, da gre za mladiče podzemskih zmajev.
Tako je nastala ena najbolj znanih legend slovenskega krasa.
Čeprav danes poznamo resnico, je podoba zmaja še vedno simbol Postojnske jame.
6. Pod vašimi nogami teče podzemni vodni labirint
Mnogi obiskovalci ne vedo, da jama ni samostojen sistem.
Podzemne vode povezujejo Postojnsko jamo z reko Pivko, Planinsko jamo, Rakovim Škocjanom, Cerkniškim jezerom, reko Unico in nazadnje celo z Ljubljanico.
Gre za eno najbolj zapletenih podzemnih vodnih mrež v Evropi.
Kapljica dežja, ki pade na površje, lahko potrebuje dneve ali tedne, da opravi svojo skrivnostno pot skozi kraško podzemlje.
7. Jama je doživela tudi vojno
Med drugo svetovno vojno je bila Postojnska jama veliko več kot turistična znamenitost.
Nemška vojska je v njej skladiščila ogromne količine letalskega goriva. Leta 1944 je prišlo do velike eksplozije in požara, ki je divjal več dni.
Temperature so bile tako visoke, da so na nekaterih delih jamskih sten še danes vidne posledice tega dogodka.
To je eno najmanj znanih poglavij zgodovine jame.
Ali ste vedeli?
Če bi združili vse do danes raziskane rove sistema Postojna–Planina, bi njihova skupna dolžina presegla razdaljo med Postojno in Ljubljano.
In vendar raziskovalci še danes odkrivajo nove dele podzemnega sveta.
Prav zato Postojnska jama ni zgolj turistična znamenitost.
Je kraj, kjer se še vedno piše zgodba o nastanku pokrajine, življenju v temi in raziskovanju neznanega.
htmlText_F00028AF_CC46_BCC8_41BC_87DE81D47987.html =
PUSTOLOVSKI PARK – MED KROŠNJAMI DRUGAČEN POGLED NA SVET
Večina ljudi gozd opazuje s tal. V pustolovskem parku pa ga doživimo z višine.
Ko stopimo na prvo ploščad med drevesi, se spremeni perspektiva. Nenadoma opazimo stvari, ki jih prej nismo videli. Svetlobo med krošnjami, gibanje vej v vetru in življenje gozda iz povsem novega zornega kota.
Park združuje šport, zabavo in stik z naravo. Različni mostovi, vrvne ovire, plezalni elementi in spusti omogočajo obiskovalcem vseh starosti, da preizkusijo svoje sposobnosti.
Toda bistvo pustolovskega parka ni zgolj fizična aktivnost. Številni obiskovalci tukaj premagajo lasten strah pred višino ali negotovostjo. Prav zato je vsak uspešno prehojen poligon tudi osebna zmaga.
Gozdovi okoli Postojne predstavljajo idealno okolje za takšno doživetje. Mešani gozdovi, bogata biotska raznovrstnost in čist zrak ustvarjajo naravno kuliso, ki jo težko najdemo v urbanih središčih.
Domačini pogosto pripeljejo sem svoje otroke in vnuke. Mnogi pravijo, da je to eden najboljših načinov, kako mlajšim generacijam približati naravo v času digitalnih zaslonov.
Park tako postane več kot športna atrakcija. Postane prostor, kjer človek ponovno odkrije svoje zaupanje, pogum in povezanost z naravo.
htmlText_82FF5E1B_CC45_B7C8_41D4_6C5500F75C6C.html =
PZA POSTOJNA
Postojna je ena najbolj priljubljenih destinacij za avtodomarje v Sloveniji. Postajališče omogoča odlično izhodišče za raziskovanje kraškega sveta, znamenitih jam, gradov in okoliških vasi.
Za mnoge obiskovalce je prav tukaj prvi stik z regijo, ki jih pogosto prepriča, da se vrnejo še večkrat.
htmlText_80DF71BD_CC43_ECC8_41D8_ECCE765F98F7.html =
PZA PREPIH
Postajališče za avtodome Prepih je več kot le postanek. Je kraj, kjer popotniki iz različnih držav za nekaj časa postanejo del lokalne zgodbe.
Od tod se odpirajo poti do številnih naravnih in kulturnih znamenitosti Postojnskega.
htmlText_E41115B3_CBC5_F4D8_41D4_090D304C5851.html =
RAVBARJEV STOLP – STRAŽAR NAD UNICO
Ko se danes približamo Ravbarjevemu stolpu, se zdi, kot da je iz nekega drugega časa. Njegov mogočni kamniti valj že več kot petsto let opazuje Planinsko polje, vhod v Planinsko jamo in poti, po katerih so stoletja potovali trgovci, vojaki, romarji in popotniki.
Stolp stoji na skalnem pomolu nad izvirnim delom doline reke Unice in ni bil postavljen naključno. Njegova naloga je bila nadzorovati eno najpomembnejših prometnih povezav med Ljubljansko kotlino in Primorjem. Kdor je obvladoval ta prehod, je imel nadzor nad pomembnim delom trgovskih poti med notranjostjo Evrope in Jadranom.
Prvi pisni viri stolp omenjajo leta 1444. Danes predstavlja edini ohranjeni del nekdanjega srednjeveškega Malega gradu. Skozi stoletja so grad posedovali različni plemiški rodovi, med njimi Celjski grofje, Habsburžani in znamenita rodbina Ravbarjev, po kateri stolp nosi ime še danes.
Ime Ravbar ni neznano niti ljubiteljem slovenskih legend. Gašper Ravbar je namreč povezan z eno najbolj znanih zgodb slovenskega srednjega veka – z usodo Erazma Predjamskega. Leta 1484 je prav Ravbarjeva vojska končala uporniško zgodbo znamenitega viteza iz Predjamskega gradu.
Posebna zanimivost stolpa je ohranjena poznogotska kapela v zgornjem nadstropju. Stavba predstavlja pomemben primer poznogotske obrambne arhitekture na Slovenskem in je eden redkih tovrstnih objektov, ki se je ohranil do današnjih dni.
Ko danes stojimo ob stolpu, lahko opazujemo isti pogled, ki so ga pred stoletji spremljali graščaki, stražarji in trgovci. Pred nami se razprostira Planinsko polje, pod nami izvira Unica, v ozadju pa se odpirajo gozdovi Notranjske. Malo je krajev, kjer je mogoče zgodovino dobesedno opazovati skozi pokrajino.
htmlText_FCC0073C_CBC5_D5C8_41B0_BAE558A00435.html =
SOVIČ – STRAŽAR POSTOJNSKIH VRAT
Če bi želeli razumeti zgodovino Postojne v enem samem pogledu, bi morali stopiti na vrh Soviča.
Hrib se dviga neposredno nad mestom in že tisočletja predstavlja eno najpomembnejših strateških točk v regiji. Njegova zgodba se začne daleč pred nastankom današnjega mesta.
Arheologi so na vrhu odkrili sledove prazgodovinske naselbine iz železne dobe. Takratni prebivalci so tukaj zgradili utrjeno gradišče, saj so lahko z vrha nadzorovali celotno Postojnsko kotlino. To je bil čas, ko je nadzor nad prometnimi potmi pomenil preživetje.
V srednjem veku je na vrhu zrasel grad Adelsberg. Njegova naloga je bila zaščita trgovskih poti, ki so povezovale notranjost Evrope z Jadranom. Čeprav je od gradu danes ostalo le malo vidnih ostankov, je njegova zgodba še vedno prisotna v pokrajini.
Posebnost Soviča je razgled. Ob jasnem vremenu se odpre panorama, ki zajame velik del Notranjske. Na jugu se dvigajo Javorniki, proti zahodu Nanos, v daljavi pa lahko ob ugodnih razmerah pogled seže celo proti Alpam.
Sovič je tudi naravni učbenik krasa. Med sprehodom lahko opazimo značilne kraške pojave, rastlinstvo in geološke značilnosti, ki so oblikovale pokrajino skozi milijone let.
Za domačine pa je Sovič predvsem kraj vsakdanjih sprehodov. Mnogi ga obiščejo večkrat tedensko. Je nekakšen balkon nad mestom, kjer lahko človek za trenutek stopi iz vsakdanjega ritma in pogleda na Postojno z drugačne perspektive.
htmlText_F1A94127_CC4F_ADF8_41D0_7AC2EDCA79F2.html =
SVETI LOVRENC – RAZGLEDNIK NAD ČASOM
Nad postojnsko pokrajino stoji vzpetina Sveti Lovrenc, kraj, kjer se narava, zgodovina in duhovna dediščina srečajo v izjemno skladni celoti. Že sam vzpon do cerkvice obiskovalca postopoma oddaljuje od vsakdanjega vrveža in ga vodi v prostor miru, ki ga tukaj čutijo že številne generacije.
Cerkev svetega Lovrenca sodi med starejše sakralne objekte na tem območju. Njena lega ni bila izbrana naključno. V preteklosti so cerkve pogosto gradili na naravno izpostavljenih točkah, od koder je bilo mogoče opazovati širšo pokrajino. Takšne lokacije so imele tako verski kot praktični pomen.
Sveti Lovrenc je stoletja predstavljal orientacijsko točko za prebivalce okoliških vasi. Številni romarji, kmetje in popotniki so se tukaj ustavljali na poti skozi pokrajino. Pogled, ki se odpira proti Postojnski kotlini, Nanosu in okoliškim hribom, je še danes eden najlepših v regiji.
Posebno vzdušje nastopi zgodaj zjutraj. Meglice se pogosto zadržujejo v dolini, vrh pa ostaja obsijan s soncem. Takrat obiskovalec dobi občutek, kot da lebdi nad pokrajino.
Domačini radi povedo, da Sveti Lovrenc ni kraj, ki ga obiščeš zaradi spektakla. Njegova moč je v tišini. V času, ko smo obdani z informacijami, hrupom in hitrostjo, postane prav tišina njegova največja vrednost.
Če se tukaj ustavimo za nekaj minut in zgolj opazujemo pokrajino, hitro razumemo, zakaj se ljudje na to vzpetino vračajo že stoletja.
htmlText_FE30FB0A_CBCE_DDC8_41E6_F181E53CE38C.html =
TISA V STRANAH – NEMA PRIČA STOLETIJ
Nekatere znamenitosti niso veličastne zaradi svoje velikosti, temveč zaradi časa, ki ga nosijo v sebi.
Tisa v Stranah je ena takšnih.
Gre za eno najstarejših dreves v Sloveniji in verjetno najstarejše živo bitje v širši okolici Postojne. Njena starost se meri v stoletjih. Ko je bila še mlado drevo, po teh krajih niso vozili avtomobili, ni bilo železnice in številnih držav, ki so kasneje nastale ter izginile.
Tisa je v evropski kulturi vedno imela poseben pomen. Kelti so jo povezovali z večnostjo, srednjeveški ljudje pa z zaščito in modrostjo. Zaradi izredno trdega lesa je bila zelo cenjena, zato so številne stare tise skozi stoletja posekali. Prav zato je ohranitev te tise še toliko bolj dragocena.
Njeno deblo, korenine in krošnja predstavljajo pravo naravno kroniko prostora. Preživela je vojne, suše, neurja in menjavanje generacij.
Ko stojimo ob njej, se čas za trenutek upočasni. Drevo nas opomni, da je človek le kratek obiskovalec v pokrajini, medtem ko narava svoje zgodbe piše skozi stoletja.
Zato tisa ni zgolj naravna znamenitost. Je simbol vztrajnosti, potrpežljivosti in povezanosti med človekom in naravo.
htmlText_F743909C_CC43_ECC8_41D4_CC95095D8679.html =
TOPLAR – LESENA ARHITEKTURA, KI GOVORI O ŽIVLJENJU LJUDI
Na prvi pogled je toplar preprosta gospodarska stavba. Toda če ga pogledamo nekoliko podrobneje, pred nami oživi zgodba več generacij, ki so s trdim delom oblikovale podobo slovenskega podeželja.
Toplar ni nastal zaradi lepote. Nastal je zaradi potrebe. Namenjen je bil sušenju sena in shranjevanju pridelkov, hkrati pa je predstavljal pomemben del kmečkega gospodarstva. Prav zaradi svoje uporabnosti je postal eden najbolj prepoznavnih simbolov slovenske kulturne krajine.
Vsak lesen tram nosi sledove rokodelskega znanja. Mojstri, ki so gradili toplarje, pogosto niso imeli formalne izobrazbe, vendar so odlično razumeli les, statiko in podnebne razmere. Zato številni toplarji kljubujejo času že več kot stoletje.
Na območju Postojnskega imajo toplarji še dodatno zanimivost. Zaradi vpliva Krasa, burje in notranjskega podnebja so se razvile posebne arhitekturne prilagoditve, ki jih drugod po Sloveniji ne najdemo pogosto.
Za domačine toplar predstavlja spomin na čas, ko je bilo življenje tesneje povezano z naravnimi cikli. Vsak letni čas je imel svoje naloge, vsak pridelek svojo vrednost in vsaka stavba svoj namen.
Danes toplarji niso le arhitekturna dediščina. So opomnik na znanje, vztrajnost in ustvarjalnost ljudi, ki so živeli v tej pokrajini dolgo pred nami.
Ko stojimo pred njim, ne gledamo zgolj lesene konstrukcije. Gledamo zgodbo skupnosti.
htmlText_F3A6C527_CBC3_75F8_41E6_B45C476AEA74.html =
ŠMIHEL POD NANOSOM – VAS MED DVEMA SVETOVOMA
Šmihel pod Nanosom leži na mestu, kjer se stikata notranjski in primorski svet. Že stoletja je predstavljal prehod med različnimi kulturami, podnebji in načini življenja.
Naselje ima zelo staro zgodovino. Arheološke najdbe dokazujejo, da je bilo območje poseljeno že v prazgodovini. Lega ob pomembnih prometnih poteh je omogočala razvoj trgovine in stikov z okoliškimi pokrajinami.
Nad vasjo se dviga mogočni Nanos. Njegova prisotnost je tako močna, da določa skoraj vsak vidik življenja v kraju. Od vremena in vetrov do kmetijstva in vsakdanjih navad prebivalcev.
Šmihel je danes eno najbolj priljubljenih izhodišč za vzpon na Nanos. Po teh poteh so stoletja hodili pastirji, trgovci in domačini, danes pa jih uporabljajo pohodniki iz vse Slovenije.
Vas skriva številne zgodbe o življenju pod burjo. Veter tukaj ni le vremenski pojav. Je del identitete kraja. Oblikoval je hiše, drevesa in celo značaj ljudi.
Ko obiskovalec stopi skozi vas in pogleda proti vrhu Nanosa, hitro razume, zakaj domačini pravijo, da tukaj živijo med nebom in kamnom.
htmlText_E8D98D0A_CBC2_B5C8_41A7_75CC13AA0F20.html =
ŽELEZNIŠKA POSTAJA POSTOJNA – VRATA V SVET
Ko je leta 1857 skozi Postojno zapeljal prvi vlak Južne železnice med Dunajem in Trstom, se je začelo novo obdobje razvoja mesta.
Železnica je Postojno povezala z enim največjih imperijev tedanjega sveta. Nenadoma je postalo mogoče potovati hitreje kot kadarkoli prej. Turisti iz Dunaja, Prage, Budimpešte in drugih evropskih mest so lahko brez večjih težav obiskali Postojnsko jamo, ki je že takrat postajala svetovna znamenitost.
Postaja je postala simbol napredka. Ob njej so nastajali hoteli, gostilne in nove storitve. Marsikdo danes ne ve, da je bila prav železnica eden ključnih razlogov, da se je Postojna razvila v pomembno turistično središče.
Med prvo in drugo svetovno vojno je bila postaja pomembna strateška točka. Skozi njo so potovale vojske, begunci in trgovci. Vsak vlak je s seboj prinašal nove zgodbe.
Danes postaja še vedno ohranja poseben čar. Čeprav se je svet okoli nje spremenil, ostaja opomnik na čas, ko je železnica predstavljala tehnološki čudež in povezovala ljudi na način, ki si ga danes težko predstavljamo.
## Skin ### Button Button_1785D3D5_2A8B_BC41_41C1_2DDEBE1DCB39_mobile.label = Brivnica Ozbič Button_7DB35382_7065_343F_41C5_CF0EAF3E4CFF.label = Brivnica Ozbič Button_B09376C3_9810_06D5_41C9_D10D94DDD2EB.label = EkoTurizem Hudičevec Button_B1C5EE7F_9810_09AD_41B9_4F5C672F0099_mobile.label = EkoTurizem Hudičevec Button_7DCE19CB_4D9F_D65D_418E_56312E871F80_mobile.label = Grad Hošperk in grajska štala Button_7EF033AF_4D9B_5AD5_41B0_0B1BD0FE0C6A.label = Grad Hošperk in grajska štala Button_B199E13F_9810_FBAD_41E2_DAA99D774C36_mobile.label = Kamp Mirjam Razdrto Button_B1F33493_9810_1975_41C3_C1B3E83070B2.label = Kamp Mirjam Razdrto Button_B1A3B5E9_9810_FAD5_41CD_34E5DFCAB34D_mobile.label = Kamp Pivka jama Button_B103F69C_9810_1973_41D6_F21AEFA10D39.label = Kamp Pivka jama Button_BF59C1D9_9810_FAF5_41D6_3DFF3A54DDE1.label = Kavarna Siesta Button_B1B32A07_9810_095D_4177_A2F88B8BF010_mobile.label = Kavarna Siesta Button_B0A39BAD_9810_0EAD_41D5_497DE83ADACB.label = Kozolec Toplar Button_B1D7928F_9810_196D_41C1_2A41799EC5F2_mobile.label = Kozolec Toplar Button_7DBCA382_7065_343F_41DB_48D975E3D9EC.label = Koča Mladika Button_169921C3_2A8B_9C41_41B3_39AD49FB3A90_mobile.label = Koča Mladika Button_062AF830_1140_E215_418D_D2FC11B12C47.label = LOREM IPSUM Button_062AF830_1140_E215_418D_D2FC11B12C47_mobile.label = LOREM IPSUM Button_7DB35382_7065_343F_41C5_CF0EAF3E4CFF.pressedLabel = Location Button_B1BA6C6C_9810_09D3_41C1_FD16BA9C194B_mobile.label = Najstarejša tisa v Stranah Button_B08CC462_9810_F9D7_41E2_1DC7A821E589.label = Najstarejša tisa v Stranah Button_B11418CB_9810_0AD5_41D4_16F935244024.label = Nanos Button_B1ABD7D7_9810_06FD_41E1_BCA5158861E1_mobile.label = Nanos Button_17BBC345_2A8B_BC41_41BD_5B91D8E2853E_mobile.label = Notranjski muzej Button_7DB37382_7065_343F_41CC_EC41ABCCDE1B.label = Notranjski muzej Button_B1838D4C_9810_0BD3_41DF_C5A160B299FA_mobile.label = PZA Postojna Button_B19D06FC_9810_06B3_41BD_7CC33485E473.label = PZA Postojna Button_B1919F3A_9810_07B7_41C0_73F4C4A4EED2_mobile.label = PZA Prepih Button_B1D8627D_9810_19AD_41CC_E84CC93294BB.label = PZA Prepih Button_16A89948_2A8A_8C4F_41BC_C376DBB6E1DB_mobile.label = Planinska jama Button_023FC90B_2A8B_8DC1_41C4_82C1AD2E5396.label = Planinska jama Button_16A6584D_2A8A_8C41_4194_D82E946F451B_mobile.label = Planinsko polje Button_0714FA26_2A99_8FC0_41C2_2356C801C10F.label = Planinsko polje Button_178F5EFF_2A8A_8441_41C2_4E08FD77B501_mobile.label = Postojna Button_7DB31382_7065_343F_41D6_641BBE1B2562.label = Postojna Button_17ADD002_2A8B_BBC3_41A5_4ACD8BA58F52_mobile.label = Pustolovski Park Button_02654215_2A99_9FC1_41A7_3F31AF16C978.label = Pustolovski Park Button_022DBAA4_2A8B_8CC7_4183_FA0189A77CAA.label = Ravbarjev stolp Button_16820C19_2A8A_8BC1_41BD_FE16B54AB93A_mobile.label = Ravbarjev stolp Button_7DB33382_7065_343F_41B1_0B0F019C1828.label = Sovič Button_16F7D314_2A8B_9DC7_41B2_4815DCFDD878_mobile.label = Sovič Button_0243402D_2A8B_9BC1_41C0_142E74C42539.label = Sveti Lovrenc Button_17A64F3C_2A8B_85C7_41A1_A8859F2A1796_mobile.label = Sveti Lovrenc Button_B09BC8F7_9810_0ABD_41D9_A70C7A0F4427.label = Šmihel pod Nanosom Button_B1CCB06F_9810_19AD_41D6_7862F5E42FF5_mobile.label = Šmihel pod Nanosom Button_17B480E5_2A8B_BC41_41A1_4FFD7C8D35C0_mobile.label = Železniška postaja Button_7DBC8382_7065_343F_4183_17B44518DB40.label = Železniška postaja ### Image Image_0303381E_2A86_8BC3_41A4_0985F5B7E1B8.url = skin/Image_0303381E_2A86_8BC3_41A4_0985F5B7E1B8_en.png Image_04F9600D_2A9A_9BC1_4170_762B3487177A.url = skin/Image_04F9600D_2A9A_9BC1_4170_762B3487177A_en.png Image_04FB500D_2A9A_9BC1_41B4_CDEEBCE6CCDE.url = skin/Image_04FB500D_2A9A_9BC1_41B4_CDEEBCE6CCDE_en.png Image_04FC800C_2A9A_9BC7_41BA_856BC8261511.url = skin/Image_04FC800C_2A9A_9BC7_41BA_856BC8261511_en.png Image_062A182F_1140_E20B_41B0_9CB8FFD6AA5A.url = skin/Image_062A182F_1140_E20B_41B0_9CB8FFD6AA5A_en.jpg Image_062A182F_1140_E20B_41B0_9CB8FFD6AA5A_mobile.url = skin/Image_062A182F_1140_E20B_41B0_9CB8FFD6AA5A_mobile_en.jpg Image_06C5BBA5_1140_A63F_41A7_E6D01D4CC397_mobile.url = skin/Image_06C5BBA5_1140_A63F_41A7_E6D01D4CC397_mobile_en.jpg Image_0B48D65D_11C0_6E0F_41A2_4D6F373BABA0_mobile.url = skin/Image_0B48D65D_11C0_6E0F_41A2_4D6F373BABA0_mobile_en.jpg Image_158761A2_2A9A_9CC3_4162_94481DF0DC44.url = skin/Image_158761A2_2A9A_9CC3_4162_94481DF0DC44_en.png Image_7DB3C373_7065_34DE_41BA_CF5206137DED.url = skin/Image_7DB3C373_7065_34DE_41BA_CF5206137DED_en.jpg Image_7DB3C373_7065_34DE_41BA_CF5206137DED_mobile.url = skin/Image_7DB3C373_7065_34DE_41BA_CF5206137DED_mobile_en.jpg ### Label Label_04F6200E_2A9A_9BC3_41C3_6C80963A8250.text = START ### Multiline Text HTMLText_1F95DE40_022E_7BF1_4170_16BB769D1510.html =
Mauris aliquet neque quis libero consequat vestibulum. Donec lacinia consequat dolor viverra sagittis. Praesent consequat porttitor risus, eu condimentum nunc. Proin et velit ac sapien luctus efficitur egestas ac augue. Nunc dictum, augue eget eleifend interdum, quam libero imperdiet lectus, vel scelerisque turpis lectus vel ligula. Duis a porta sem. Maecenas sollicitudin nunc id risus fringilla, a pharetra orci iaculis. Aliquam turpis ligula, tincidunt sit amet consequat ac, imperdiet non dolor.
HTMLText_062AD830_1140_E215_41B0_321699661E7F.html =
___
LOREM IPSUM
DOLOR SIT AME
CONSECTETUR ADIPISCING ELIT. MORBI BIBENDUM PHARETRA LOREM, ACCUMSAN SAN NULLA.



Mauris aliquet neque quis libero consequat vestibulum. Donec lacinia consequat dolor viverra sagittis. Praesent consequat porttitor risus, eu condimentum nunc. Proin et velit ac sapien luctus efficitur egestas ac augue. Nunc dictum, augue eget eleifend interdum, quam libero imperdiet lectus, vel scelerisque turpis lectus vel ligula. Duis a porta sem. Maecenas sollicitudin nunc id risus fringilla, a pharetra orci iaculis. Aliquam turpis ligula, tincidunt sit amet consequat ac, imperdiet non dolor.


Integer gravida dui quis euismod placerat. Maecenas quis accumsan ipsum. Aliquam gravida velit at dolor mollis, quis luctus mauris vulputate. Proin condimentum id nunc sed sollicitudin.


DONEC FEUGIAT:
• Nisl nec mi sollicitudin facilisis
• Nam sed faucibus est.
• Ut eget lorem sed leo.
• Sollicitudin tempor sit amet non urna.
• Aliquam feugiat mauris sit amet.


LOREM IPSUM:
$150,000
HTMLText_062AD830_1140_E215_41B0_321699661E7F_mobile.html =
LOREM IPSUM
DOLOR SIT AME
CONSECTETUR ADIPISCING ELIT. MORBI BIBENDUM PHARETRA LOREM, ACCUMSAN SAN NULLA.


Mauris aliquet neque quis libero consequat vestibulum. Donec lacinia consequat dolor viverra sagittis. Praesent consequat porttitor risus, eu condimentum nunc. Proin et velit ac sapien luctus efficitur egestas ac augue. Nunc dictum, augue eget eleifend interdum, quam libero imperdiet lectus, vel scelerisque turpis lectus vel ligula. Duis a porta sem. Maecenas sollicitudin nunc id risus fringilla, a pharetra orci iaculis. Aliquam turpis ligula, tincidunt sit amet consequat ac, imperdiet non dolor.


Integer gravida dui quis euismod placerat. Maecenas quis accumsan ipsum. Aliquam gravida velit at dolor mollis, quis luctus mauris vulputate. Proin condimentum id nunc sed sollicitudin.


DONEC FEUGIAT:
• Nisl nec mi sollicitudin facilisis
• Nam sed faucibus est.
• Ut eget lorem sed leo.
• Sollicitudin tempor sit amet non urna.
• Aliquam feugiat mauris sit amet.


LOREM IPSUM:
$150,000
HTMLText_0B4B0DC1_11C0_6277_41A4_201A5BB3F7AE_mobile.html =
JOHN DOE
Licensed Real Estate Salesperson


Tlf.: +11 111 111 111
jhondoe@realestate.com
www.loremipsum.com



HTMLText_7DB2E382_7065_343F_41C2_951F708170F1_mobile.html =


OBČINA POSTOJNA
https://www.postojnsko.si
Mobitel: +386 (0)40 122 318
Email: info@visit-postojna.si


Powered by Webvisit360
HTMLText_7DB2E382_7065_343F_41C2_951F708170F1.html =


OBČINA POSTOJNA
https://www.postojnsko.si
Mobitel: +386 (0)40 122 318
Email: info@visit-postojna.si


Powered by Webvisit360



## Tour ### Description ### Title tour.name = POSTOJNA-360